Sledi mi

ponedeljek, 27. februar 2012

Ženske se ne trudijo dovolj ...

… pravijo tisti, ki ne poznajo ženskega sveta. Ženske se trudimo! Mogoče je poanta ravno v tem, da se trudimo preveč, za razliko od moških. No, edino v politiki vsak vrti svoj jezik na svoj ritem in ga ne prilagaja melodiji. Zato izzveni in ne deluje harmonično. Ženske pa se, za razliko od moških, v politiki predstavljajo skozi isto melodijo. Ni nujno, da je to pravi način za doseganje večje zastopanosti žensk v politiki ali za dosego enakopravnosti, toda poskus je. Prav je, da ženske vstopimo v politiko in čas je, da to storimo odločneje – vzamemo vajeti v svoje roke! Kaj še čakamo? Da bomo vedno obravnavane skozi gospodinjske aparate, ljubezen, otroke in, bog ne daj, skozi manekenstvo? Toda ne me razumeti napačno, ženske smo lahko prisotne tudi v drugih institucijah, delujemo tako v državnem kot nedržavnem sektorju, imamo vpliv in moč. Politika je pač del življenja, ki je potrebna za našo eksistenco. V politiko mora prihajati več žensk, ker je na nekaterih področjih znanje žensk primernejše, kar so dokazovale že ministrice v prejšnji vladi, sedaj pa to poskuša Ljudmila Novak, predsednica N.Si in ministrica. Kot ženska sem zelo ponosna na to, da je prišla v parlament in postala ministrica, čeprav nima svojega pravega ministrstva. To pa nakazuje, da smo ženske nekoliko nazadovale, kar se tiče samih višjih položajev v politiki. Zelo ponosna sem tudi na to, da je Prekmurka Jasmina Opec postala poslanka in dobila možnost, da zakriči: »Prekmurje obstaja!« Vse nekdanje in sedanje poslanke ter ministrice dokazujejo, da lahko pridemo v parlament, toda žal mi je, da ob izteku mandata vedno znova in znova dokazujejo, da več niso sposobne ali primerne. Tu moramo ženske storiti korak naprej – dokazati, da nismo samo sposobne priti v parlament, ampak, da smo sposobne tudi pozitivno in pravilno pristopiti do tematik ter jih reševati ugledno in dostojno. Šele takrat se bomo znebili vseh predsodkov in ovir, ki nam jih sedaj predstavlja t.i. termin stekleni strop. Tako pa bomo lahko dosegli tudi večjo prisotnost žensk v politiki, kajti zaupali nam bodo.

Toda na drugi strani ceste nam pot blokirajo moški in stereotipi. Trenutno nam vstop v politiko omogočajo spolne kvote na kandidatnih listih strank. Kaj pa če stranka sama po sebi ni uspešna? Poveča se možnost izgub za ženske, ki kandidirajo na neuspešnih strankah. Ženske po navadi kandidirajo tudi v takšnih »odročnih« krajih, kjer je možnost, da bi bile izvoljene majhna, moške pa se postavi v tiste kraje, kjer je volivcev veliko več in kjer obstaja neizogibna možnost vstopa v parlament. V politiko vstopa manj žensk, kot bi bilo potrebno, da bi se odprle take tematike, ki jih ženske še kako obvladamo. Tematike, ki so velikokrat prezrte, kot je šolstvo, zdravje, humanost, kultura, bi tako dobile svoje mesto na dnevnem redu in bile dejansko obravnavane. Ženske političarke, poslanke ali ministrice ne bi dopustile, da bi se jih spet kar tako prezrlo. Ko sem že pri stereotipih pa vedite vsi, da če obstajajo stereotipi za ženske, obstajajo tudi za moške. Razlika je le v tem, da se moški norčujejo iz žensk na račun stereotipov, ženska pa je tiho. Dajmo se še me borit in potegovat za mesta, ki so nam zaradi steklenega stropa nedostopna in dokažimo, da so moški še bolj smešni, kadar gre za njihove stereotipe!




P.S. Blog, ki ga objavljam, je izvorno kolumna, bila objavljena v Vestnikovi prilogi Pen, 23. 2. 2012. Avtor kolumne in tega bloga sem seveda jaz ;)

Ni komentarjev:

Objavite komentar