Sledi mi

torek, 19. april 2011

Po dežju vedno posije sonce!

In res je tako. Sem končno dočakala. Minili so trpki časi, časi, ko sem mislila, da mi ena prijateljica pomeni vse in več. Doživela sem izgubo, ki sem jo v dveh letih komaj prebolela. Sedaj imam kar tri nove prijateljice! In povem vam, kakor velja, da več glav več ve, tako velja za prijateljstvo, več glav, več karatkerjev, zanimivejše in boljše je!

Danes sem se z mojiimi skrivnimi prijateljicami odpravila na Bled, no najprej seveda v Radovljico, v picerijo Matiček, kjer smo se dodobra najedli, nato je seveda sledil Bled. Imele smo se lepo in še lepše! Pogovor je vodil do pogovora in naenkrat smo imele v enem pogovoru kar več tem. Ena izmed tem je bila seveda prijateljstvo. Pa ljubezen, hinavstvo, ljubosumje se je mešalo vmes. Koktajl prijateljstva smo imeli, alkoholnega! Vroče je bilo. Ker je to ena izmed mojih zares lažjih in lahkih tem, ki jih po navadi ne objavljam v blogu, jo vzemite kot šalo na stran in malo zares, toliko da se zamislite nad svojimi letami.

Sedimo na kavici, ob dobrem vinu in sladkem ledenem čaju, pa seveda ledena kava se je dobro prilegla, in se pogovarjamo o tem, kako zna biti prijateljstvo zahrbtno. Kako te nekdo dve leti niti ne pogleda, ko pa postaneš za trenutek slaven in mogoče za dlje časa slavnejši, pa se ti prislinijo taki wanna be "prijatelji" za hrbet in ti čestitajo, želijo uspeha, itd. ... To je totalno otročje, preveč lahko za naša strogo mladostno ženstvena leta, ko si lahko ravno prav izoblikujemo našo pot, ki se bo vila skozi življenje. Skratka to je otročje, blesavo in bedasto. Pa kako je lahko nekdo prijatelj, če te odpika takoj, ko se slučajno z njim nisi srečal nekje dva do tri dni? hehehe, kar smeh me daje. Za vse tiste, ki ste mogoče takšni, dajte noooo! Zresnite se in postanite res ta pravi prijatelji/ce, bodite iskreni drug do drugega in si povejte v faco, kaj vam leži na duši. Tako smo vsaj me, štiri strogo neomejene prijateljice, kjer ima vsaka svojo vizijo, a na isti poti življenja. Me smo prave in upam, da bomo vedno takšne tudi ostale, kajti ni n(v)am para, najboljše smo/ste in upam, da bodo naše kariere druga drugi sledile. No, da ne bom odplavala predaleč, kajti ta tema naj bi govorila o dobrem prijateljstvu, ki se kosa z letami človeka, kateri naziv nosi "prijatelj" ... Dragi moji, stari smo 21 let (točno dobro veste, o kom govorim in zakaj govorim) in ni časa za zahrbtnost, ni časa za 12-letno hihtanje tam nekje v kotu fdv-ja, kjer misliš, da si ti svet in ne ostali in ja, ni časa za ... smrt. Neiskrenost, zahrbtnost, ljubosumnost, hinavščina vas bo ubila. Ne boste več "prijatelji" in oni ne bodo vaši "prijatelji".

NI časa za smrt. Vedite, malo težje bo sedaj, ko boste začeli gledati v pravo smer in biti enostavno zreli za svoja leta, biti popolni prijatelji, ampak, po dežju vedno posije sonce. In tako se rodi prava mavrica. Mavrica prijateljev, v pravem pomenu te besede.