Prebiram dobro knjigo. Sicer je za izpit, kar me vsakokrat opomni, da bi morala večkrat vzeti takšne vrste knjig tudi tako v roke - za prosti čas. Državljanstvo brez meja je naslov.
Zadnje čase se spopadam z osebnim pristopom do državljanstva. Trudim se biti vzorna državljanka, slediti dolžnostim, biti aktiven in imeti dobre vrline za državo. Vendar je najprej na državi, da državljane popelje v to miselnost. Kako, kdaj in zakaj smo kot narod izgubili nacionalnost, zavestno pripadnost svoji državi, da storimo nekaj boljše, da ustvarimo pravičnejšo, enakopravnejšo in boljšo družbo? Najbrž mi ni treba tega pojasnjevati, da smo kot narod to pripadnost sčasoma izgubljali, predvsem tiste srednje generacije slovenskih rodov, ki so živeli še v pokojni Jugoslaviji. Pa vendar, kolikor se sami trudimo za družbo, toliko lahko v njej tudi uživamo.
Pri uživanju mislim na vse tiste pravice, ki bi nam naj bile zagotovljene, civilne, pravne in socialne. V oblikovanju katerih naj bi sleherni državljan sodeloval - sooblikoval in užival.
Machiavelli je za pomembnejše državljanske vrline označil predvsem lojalnost, pogum, voljo in sposobnost delovanja v korist mesta tako na civilnem kot na vojaškem področju. Pa smo se zataknili pri besedi "vojaško" kajne? Marsikdo se namreč ne strinja s tem, da Slovenija uživa položaj v Natu in da imamo zagotovljeno, po besedah mnogih, preštevilčno vojsko, češ da vojske ne potrebujemo v takšni množici poplavi vojakov. Jaz se s tem ne strinjam. Varnost je na prvem mestu in če pride do česa hujšega, kar policija ne more ubraniti, varovati ali ščititi, bodo ti preštevilčni vojaki tisti, ki bodo ščitili in varovali naše družine, našo lastnino. Našo zemljo. Našo državo!
Vojaška disciplina, vojska je temelj politične stabilnosti. Vojska je tista živa in prepotrebna entiteta vsake države. Vedno sem s ponosom gledala na Slovensko vojsko in to ne zato, ker sem včasih z njimi sodelovala, jih videla pri urjenju, jih vodila skozi proces podpisovanja pogodb in videla jokati, ko so zaslužnejši dobili priznanja. Priznanje za neomajno, nesebično ljubezen do svojega naroda in do svoje države. Podobni so gasilci. A ste vedeli, da je spletni portal Forbes označil vojsko in gasilstvo za najbolj stresen poklic za leto 2014?
V teh hudih časih, ko marsikdo nima za kruh, ko marsikdo prešteva evro po evro, so vsi poklici in vsak sleherni državljan v stresu, pa vendarle moramo priznati da iz povprečja štrlijo ravno vojska in gasilstvo. Strinjam se, da vsak pa vseeno ne more opravljati delo poklica vojaka/vojakinje, da so za to pomembni številni dejavniki, merila in kriteriji. Da moraš zato res biti odlično pripravljen, biti v psihični in fizični kondiciji. Toda to še ni razlog, da oni nič ne delajo. Vojska dela. In to ni razlog, da se jim kradejo plače. Da zaradi smešnega proračuna Vlade AB trpijo najbolj ugledni in spoštovani poklici (kjer ne mislim samo vojske).
Živeti v državi, kjer naj bi opravljali svoje dolžnosti z vrlinami dobrega in poštenega državljana je idealno tipski model za imperije in cesarstva, kjer še niso poznali demokracije. Če se sliši še tako nelogično, je žal tako. Kjer je vladal monarh, je sleherni državljan opravljal svoje dolžnosti tako v javnih delih kot v zasebnem življenju. Vendarle pa ni imel vsak priložnosti aktivne participacije v političnem sistemu. Pomnite ljudstvo, demokracija v idealni in popolni obliki ne obstaja in na nas je, da se potrudimo ustvariti boljšo družbo, v kateri tudi sami živimo in v kateri bodo živeli naši otroci in vnuki. Bodimo fer do samega sebe in bodi aktivni. Dajmo jim prihodnost!
