Zgodovina danes veljavnih teorij ali idej se poraja v različnih človeških umih. Baje nismo opice. Imamo možgane. Vendar se opice obnašajo podobno kot ljudje. Ali pač obratno?
Jaz verjamem v to, da zgodovina piše prihodnost. Tako ali drugače nas prisili, da se ravnamo popolnoma nasprotno od naših predhodnikov ali pa da updateamo status. V vsakem primeru smo eni izmed mnogih v vesolju, ki nas prisili v to, da začnemo razmišljati o naši pomembni eksistenci in namenu. Se mar nikoli ne vprašaš zakaj obstajaš, kakšen je tvoj namen in kaj za vraga pa lahko zapustim, ko umrem. Prah si in v prah se povrneš. Tako mi pravijo verni ljudje, ki so po navadi starejši.
No, če že bivam na Zemlji in, če že moram živeti, ker sta mi to omogočila moja starša, potem za vraga pa bom tudi pustila nekaj sledi za sabo. Še prej pa je potrebno ugotoviti, kakšen sistem sploh živim in v kakšnih pogojih bivam. Ali si ne more vsak človek ustvariti popolnih pogojev? Ne, ker obstaja hierarhija. Ideja, ki je piramidalno popredalčkala ljudi in nas razdelila. Hierarhija je ideja sovraštva. Vendar vsi pravijo, da takšen način, da prideš na vrh, mora obstajati - moraš preplezati vsako letev v lestvici. In prehoditi kitajsko obzidje. Pa vendar nismo vsi ljudje enako zmožni, močni in potrpežljivi, da pridemo na vrh (sveta). Kot to delajo trenutno najbrž trije, ki krojijo celoten svet. Potem se vprašam, zakaj nas v šolah učijo demokracije.
No, sem se spraševala do nedavnega, ko me je profesor na Fakulteti začel učiti drugače. Ni nam vsilil, da demokracija obstaja, ampak nas je prisilil, da smo začeli sami razmišljati in ugotavljati kaj je sploh demokracija in kako si mi predstavljamo za nas idealne pogoje oziroma idealno demokracijo. Pa vseeno, 7 milijard ljudi na svetu težko zadovoljiš z enim modelom demokracije. Pa vendar bi vsi radi enake stvari. Kako je potem težko priti do enakih stvari, če si vsi želimo enako?
Slovenke in Slovenci, se vprašate, kako ste videni v Evropi, v Svetu? Seveda se NE, ker mislite, da je to nepomembno. Dokler ne zabredemo v težave, kot je prelepa sredozemska Grčija, s polno potenciala, zadolžila svoj narod. Naenkrat je pomembno, kako te vidijo drugi. In kakšna bi morala biti Republika Slovenija, 23-letnica med 40-letniki? Ostra konservativna smer ali radikalno socialistična smer ni rešitev. Kaj potem je? "Eh, sredinski pa ne bomo. Odločite se, narod kaj bi radi". Tako razmišljamo.
Pravim vam, demokracija mora biti vidna tako, da se lahko država osredotoči na ustvarjanje novih delovnih mest ali prekvalifikacijo (če že moram izreči to besedo) ter vodi v rast gospodarstva. Ok, Nemčija je to storila ali pa počenja. Je kaj boljša za tisti narod? Če jih vprašate, bodo isto tarnali. Primerna drža med ekonomijo ter državo, med zasebnim in javnim, bo omogočila, da bodo državljani čutili demokracijo. Vendar bistvo ni samo čutenje, bistvo SO državljani, ki bodo s tem, ko bodo živeli demokracijo, delali demokracijo. In obratno! Svoboda posameznika ne bi smela biti definirana skozi neko radikalno politično opcijo, ki jo država zavzema na kontinentu.
Bistvo je, da državljani ne bi smeli čutiti, da tisto, kar delajo, ni dobro. In, ko bodo državljani občutili, da delajo dobro in da delajo zase, ne samo za državo, potem lahko govorimo o zadnji fazi tranzicije. Prehoda v neko stanje, ki mu lahko rečemo tudi demokracija. Zakaj pa si ne bi izmislili nov pojem, ki bi osmišljal novodobne pojave po celem svetu? Na primer demozacija?
Bluzim. Razmišljam. Pravila morajo obstajati, da lahko živimo. Da ni vsepovprek na primer kriminala. Vendar ni bistveno samo odpravljanje napak, bistveno je, da ljudje sploh ne bodo delali napake. Do tega priti je težko. Pa reši to uganko! :)
