Nenehno si postavljamo pravila. Zakaj? Da jih lahko porušimo. Saj ne vidim niti smisla v tem pravilnem svetu - baje je dobro če imaš kakšen problem, da potem ni dolgcajt. Mogoče je tudi zdravo, da si v mislih konstantno postavljamo izmišljena in včasih tudi nerealno izvedljiva pravila, da bolje živimo. Oziroma bolje shajamo živeti. Mogoče pa se le boljše počutimo, ko prekršimo pravila.
Kakšni smo sploh, ko kršimo pravila - tista, postavljena v glavah in čisto po naključju (in pravilno mora biti tako!) tudi nedolžna. S tem ne mislim na pravilo "Ne bom varal" in potem bom pravilo, kar tako, iz dolgega časa ali pa radovednosti, tudi prekršil. Ne: pravila, ki jih imam v mislih, so tista osnovna. Dam mu teden dni časa, da se popravi. Pa itak mine mesec dni. Prekršil si svoje pravilo. Mar kršimo pravila zato ker ljubimo? Čeprav postavimo pravila ravno zaradi ljubezni, da ne bomo razočarani. Ironično.
Dobro, moški itak ne postavljajo pravil, ker živijo spontano. Iz dneva dan, pa če ravno bo to prdec sredi gneče, se bodo zazrli v nebo in se spraševali kako lep in sončen dan je. Vseeno jim je. Živijo kot da so nomadi, malo sem in malo tja. Čeprav lahko imajo službo, čeprav lahko imajo punco ali celo družino. Zanje čas ne obstaja. Čas je bolj relativna stvar, ki se dotakne predvsem nas, žensk. Nenehno se obremenjujemo s tem, kaj bo prinesel čas, namesto da bi enostavno živele in se bo s časom vse uredilo. Nenehno si postavljamo pravila, ki so po navadi kratkotrajnega učinka, čeprav želimo doseči daljši vpliv na moške. Pa se nam zato podre celotni časovni sistem. Ura dela tik tak in nam se v glavi odvija prava bombica. Pravila nam omejujejo čas.
Dober primer so zmenki. Kako se ženske lotimo zmenkov, kako ženske delujemo s časom, ko se gre za fanta, za katerega smo (nepričakovano in po resnih premislekih) vzgojile ljubezen? Ne delujemo, ker si v glavah postavimo navidezne zidove, ki delujejo kot živa meja. "Pravilo 5 zmenkov, pravilo 3 seksov". Se moramo ženske res omejevati s temi pravili ali se raje prepustiti spontani igrici? Najverjetneje, in ne pravijo nam zaman, da smo nežne in rahločutne, si postavljamo pravila zato, ker se bojimo biti razočarane. In če po teh pravilih fant ne opravi testa, pade. Me smo pa občutno manj razočarane, kot če bi fant padel test brez pravil. Takrat bi se krivile, zakaj smo to storile, zakaj smo si to dovolile. Ali lahko moškega res ujamemo na ta način, da postavimo pravila? Saj nismo me lovke, čeprav znamo pograbiti. Me izbiramo, ženske imamo to moč.
Sploh obstaja pravilo 3 seksov? No vsaka si to pravilo postavi drugače, glede na cilje, ki jih želi doseči. Ker ženska ima [ponavljam] to moč. Če se najin odnos po treh seksih ne spremeni, ga pozabim. In ženska lahko ob takšnem pravilu postane ravnodušna - ji je vseeno, saj se je imela na koncu koncev lepo. Pač ni opravil testa. Če pa se zalomi že po prvem seksu in fant ne reagira dovolj dobro, pa se začne žalostna saga. In po navadi je to obdobje res kratko, ampak zadosti dolgo, da mora ženska preboleti.
Pravilo 5 zmenkov mi je [osebno] ljubše. Vse vendarle ni v seksu. In vse je v seksu. Po 5 zmenkih greva v posteljo. Kaj pa če se zgodi, da se to pravilo prekrši na obraten način? Da gresta šele po 7 zmenkih v posteljo ... V vsakem primeru se bo ženska spraševala, kaj je narobe. Če se zgodi, da [navsezdanje sta kriva lahko samo oba] prekršita pravilo in skočita v posteljne rjuhe prej, bo ženska pomislila, da jo hoče samo za seks. Mar je tako težko biti z žensko malo dlje časa? Prevečkrat pozabimo kaj je to romantika.
To niso samo rože, vroči poljubi, stiskanje potnih dlani, objemanje, sprehodi in vroča čokolada s smetano. Romantika je veliko več. Je kršitev pravila 5 zmenkov. Ker pet zmenkov se navsezadnje lahko zgodi tudi v pičlih dveh tednih. Romantika krši vsa pravila. Dva, ki čutita, da se dopolnjujeta, se lahko pogovarjata, zaupata, smejita in sta sproščena drug poleg drugega, lahko s seksom tudi počakata. Toliko, da se bolje spoznata. Se lahko čas ustavi? Ker romantika upočasni vsa dejanja in obrne na glavo celoten pravilnik, ki smo si ga ustvarile v glavah.
Dva, ki vesta zakaj sta si namenjena, se ne bosta ukvarjala s pravili. Če se zgodi nesreča, se zgodi - v tej romantični zgodbi bosta navsezadnje oba trpela. Pravila si postavljamo ob takšnih tipih, kjer si po vsej sili želimo nekaj doseči, pa vendar nam mali možgani pravijo, da v tej zgodbi nista "lepotica in zver".
Ko občutiš pravo romantiko na delu, ko čutiš, da so se ti zgodile pepelnate sanje, takrat pozabi pravila. Postavi si jih, ampak pozabi jih. To je pravo kršenje. In takat veš, da je vredno poskusiti.
Okusiti življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar