Ljuba domovina skorjico za študente, žemljico za študentske servise!

Kot že neštetokrat, bom tudi tokrat opozorila na napake urejanja študentskega dela. Pisanju ministrici Anji Kopač Mrak, njenemu ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in ENAKE možnosti ter po številnih objavah v različnih časopisih, so najverjetneje uvideli, da delajo napako. Pa so popravili zgolj delček, celota pa je še vedno zelo neurejena in predstavlja grožnjo slovenskemu trgu delovne sile ter rasti gospodarstva.

Na slednji spletni strani lahko preberete tudi moje odzive na zadnji predlog zakona o študentskem delu, ki sva ga skupaj s kolegom Danielom Valentinejem komentirala znotraj organizacije Nova generacija SLS. Klikni: http://www.novageneracija.si/go/611/716/Predlog_Zakona_o_zacasnem_in_obcasnem_delu_dijakov_in_studentov_prinasa_nelojalno_konkurenco_rednim_zaposlitvam_in_ne_resuje_studentske_problematike

V nadaljevanju pa objavljam še en svoj lasten komentar na zaposlovalno politiko Republike Slovenije. 

ZADEVA: Problematika študentskega dela

Študentsko delo predstavlja večji problem začaranega kroga izobraževanja in zaposlovanja mladih v Sloveniji. Mladi se najprej soočajo s podaljševanjem izobraževanja predvsem iz enega razloga – študentsko delo. Status dijaka/študenta omogoča mladini, da že pri 15 letih postanejo pravi delavci. Služijo dobro, plačani so dobro, delodajalci pa nimajo nobenih večjih skrbi z njimi. Mladina skrb za prav službo po navadi doživijo po nenadnem padcu iz denarnih oblakov na realna tla, ko diplomirajo in ostanejo brez statusa študenta.

Problematika študentskega dela se začne že pri zgodnjih 15 letih. Nič večjega ni dovoljeno mladoletnikom delati do 18. leta. Ko dosežejo polnoletnost lahko pridobijo vozniško dovoljenje, celo lahko prvič kupijo cigarete in alkohol. Čeprav to ni najbolj pohvalno, toda polnoletnemu ne moremo več ukazovati. Kako lahko torej mladoletna mladina, ki jih sama osebno uvrščam še v status otroštva, dela preko študentskega servisa, vse ostalo pa ne sme oziroma ne more? Zaradi 15. letnika diplomant, ki je star 23 ali več let ne more dobiti službe. Slednji je bolj zrel, sposoben sprejemati odločitve in se soočati s posledicami, je odgovornejši in bolj izobraženi. A ne dobi službe.

Problematika študentskega dela se nadaljuje pri podaljševanju terciarnega izobraževanja. Vsekakor se najbrž vsi v Sloveniji strinjamo, da imamo preveč izobraženega naroda. In s tem tudi preveč lenega bi lahko trdili. Mladina dela in živi preveč lahkoživo, preko študentskega servisa. Ko se jim zahoče, si najdejo začasno študentsko delo, so dobro plačani, ne prispevajo državi nobenega davka, socialnemu zavarovanju pa prav tako ne. Vendar se ne zavedajo katastrofalnih dolgoročnih posledic. Če je mladina že izobražena, saj zaradi tega tudi poskuša dokončati študij oziroma terciarno izobraževanj, potem bi se lahko zavedala, da si s študentskim delo ne plačuje obveznosti v pokojninsko zavarovanje in delovna doba miruje. Študentska leta se tako zavlečejo vse do poznih 20. let ali pa celo v začetek 30. let. Ko je enkrat tega ciklusa konec, pa se odločijo da diplomirajo in pristanejo na cesti. Oziroma delajo preko javnih del, na katera čakajo eno leto. Zakaj? Ker študenti opravljajo njegovo delo. 

Na referendumu za Zakon o malem delu leta 2011 smo se odločali o rekonstrukciji študentskega dela, kjer bi na enostaven in za študente dober način uredili študentski status študenta RS. Vendar je referendum padel, ker imamo v Sloveniji premočne študentske lobije,ki gledajo izključno na svojo denarno korist. 

V primeru, da se študentsko delo v bistveni meri zmanjša ali celo popolnoma ukine (gledano na dolgi rok) bi s tem prišle pozitivne posledice. Mladi bi prej dokončali terciarni študij, za katerega bi imeli bistveno več časa in zato bi imeli tudi bistveno boljše rezultate. Čim prej ko bi terciarno izobraževanje dokončali, prej bi dobili zaposlitev, saj njihovega mesta ne bi zapolnjevali nizkostroškovni študentje in posledično bi imela tudi država od večjega zaposlovanja mladih korist. Delodajalce pa nima nič skrbeti oziroma se nimajo nič bati, saj je država že uvedla davčno olajšavo za vse tiste, ki zaposlijo mladega do 29. leta starosti za nedoločen čas. 

V primeru visokega zmanjšanja ali ukinitve študijskega dela bi študenti zato prejemali tudi nekatere dodatke oziroma bonuse za študij, vendar z določenim kriterijem, na katerega bi se v obliki razpisa prijavili študentje. Tisti, ki spadajo v kriterij socialno ogroženih ali finančno manj sposobnih, bi dobili denarno nadomestilo za študijsko delo. Vendar ne smemo pozabiti na popolno rekonstrukcijo republiškega štipendijskega sistema in sistema financiranja študentov. V Sloveniji se že sedaj dogaja, da nekateri kar preidejo skozi štipendijski sistem in imajo potem enako visoke štipendije, kot tisti študentje, ki si tako visoko štipendijo zares zaslužijo. Sistem oziroma način štipendiranja je neprimeren, saj so vanj vključena nekatera neprimerna merila za dodelitev štipendije študentu. Štipendija bi se morala meriti najprej po študijskem uspehu, po vključevanju študenta v mladinske vladne ali nevladne organizacije, po prostovoljnem delu ki ga študent namenja za čas študija, šele potem lahko pridejo ostali tehnični kriteriji, v katere ne bi vključevala merilo katastrskega dohodka (velikost zemljišč ki jih imajo v lasti starši in ne študent).  

Za konec pa še razmislek: Študentsko delo kot takšen sistem in način malega dela poznamo v celotni Evropi in si upam trditi tudi v državah preko ocena in v daljnem Vzhodu, samo mi. Samo v Sloveniji se lahko študent »zaposli« in dela tudi po več let – v enem podjetju ali pa menjava službe kot spodnje perilo. V tujini poznajo samo plačano pripravništvo, ki v Sloveniji žal ne obstaja – tu je tudi finta celotnega zaposlovalnega modela RS: zakaj bi študent opravljal prakso ali pripravništvo, če lahko v istem podjetju dela kot študent in pri tem zasluži? Vendar to mu ne prinese nobenih izkušenj spisanih na pridobljenem certifikatu o opravljenem delu. Verjamem v to, da če bi ukinili študentsko delo, bi lahko študentom zadnjega letnika omogočili več prakse in manj teorije v realnem času – omogočili bi jim plačano pripravništvo, kot to počnejo v vseh drugih državah Evrope, tudi v tistih manj razvitih, kot je Slovenija.  

IN KAJ SE JE SPREMENILO? 

Nov dogovor vpeljuje višjo urno postavko (ki je po mojem mnenju še vedno prenizka), tj. 4,5 evra na uro in pa "Delodajalec bo po novem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje moral plačati 8,85 odstotka, študent pa 15,5 odstotka od svojega zaslužka. Koncesijska dajatev bo po novem 16-odstotna, od tega pa bo 8,4 odstotka namenjeno proračunskemu skladu ministrstva, kar je manj kot zdaj, ter po 3,8 odstotka ŠOS in posrednikom. Ti številki še naprej ostajata enaki." (vir: Delo.si). Ni mi jasno, zakaj študent plača več dajatev za ZPIZ??!! Še manj pa mi je jasno, zakaj podpiramo študentske servise, ki si z obračanjem denarja in nalaganjem obresti služijo jahte in drage avtomobile. Danes v dobi tehnologije, bi lahko obstaja zgolj spletna formulacija, kjer se študent prijavi in odjavi iz študentskega dela, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa upravlja s slednjo spletno stranjo. "Primerjava po nekaterih državah, ki jo je naredila slovenska študentska organizacija, kaže, da v tujini študentski servisi niso znani, so pa ugotovili, da pri posredovanju del ponekod pomagajo kar univerze same" (vir: Delo.si).

IN KAJ JE EDINO POZITIVNO?

Edino, kar lahko rečem, da je zares pozitivna sprememba, je uveljavitev priznavanja neformalnega izboraževanja in neformalnih delovnih izkušenj.  No, delna pozitivna sprememba (v kolikor bo to izpeljano) pa je, da bodo študentje (končno) mogoče dobili plačana pripravništva in prakso. 

Zjebano.

VIR: Kristan, Tina. 2014. Študentsko delo usklajeno, uvaja socialne prispevke. Dostopno prek: http://www.delo.si/novice/politika/studentsko-delo-usklajeno-uvaja-socialne-prispevke.html.