Sledi mi

petek, 14. november 2014

Od rodjendana do rodjendana

Vsem kdaj pa kdaj "zapaše" določena zvrst glasbe. Poslušamo določeno zvrst glasbe, ko smo določenega počutja. Sama za sebe lahko trdim, da najraje poslušam rock glasbo - "ROCK'N'ROLL!" :) Toda, tudi kdaj mi zapaše kakšen jazz, soul ali blues, romantične zadeve pač; v njih se lahko v posebej težkih, občutljivih in ljubezenskih časih najdem. Toda rock glasba je tista, ki me odraža in ponosna sem na to!

Ljudje se preveč trudimo ugajati drugim, prilagajamo se drugim in njihovemu stilu življenja. Nočemo in ne upamo poskusiti živeti po svoje, ker lahko s tem odženemo tiste, s katerimi bi se radi družili. Toda, če jih odženemo, zato, ker smo to kar smo in se v tem dobro počutimo, potem to niso pravi ljudje za druženje. Pravi človek, prava prijateljica in pravi partner te sprejme takšnega kot si. Ne glede na to kaj si in kdo si. Vedno sem znala prilagoditi se drugim, včasih celo preveč, rada sem ugajala. Toda prišel je dan, ko sem ugotovila, da se ne počutim dobro v takšni koži in da si želim biti jaz. Nisem bila svobodna, počutila sem se omejeno. Ko sem se "osvobodila" sem ugotovila, da ŽIVIM! :) Sijajen občutek!

Seveda zagovarjam dejstvo, da se je treba stvarem in ljudem v določeni meri prilagoditi, kot se morajo tudi drugi prilagoditi vam. A vseeno je treba obstati v tistem momentu svojskega in lastnega, da ohranimo sebe kot dostojnega in srečnega človeka. Težke misli, vem.

Pogostokrat se zamislim in premišljujem o takih "težkih" stvareh in meljem in meljem. Na koncu vedno pridem do sklepa, da je dobro da sem takšna, da je dobro da se ohranjam takšno naprej in da je potrpežljivost velika vrlina. Včasih hočem, da bi dobila tisto "stvar" ali "nekoga" takoj in zdaj, ker se bojim dejstva, kaj mi lahko življenje prinese ali vzame. Bojim se časa. Babi me vedno pomiri;  "počakaj, počasi se daleč pride". Iz prijateljstva se lahko sklenejo največje ljubezni, prijateljstvo pa lahko traja celo življenje. Takrat ko sem neučakana in nemirna si zavrtim glasbo. V glasbi je, tako verjamem, čas ujet.

Očitno moram počakati, da se obrne novo leto in pridejo novi časi, mogoče pa bomo doživeli tisto, za kar se je splačalo čakati.

Ni komentarjev:

Objavite komentar