Kaj se zgodi, ko moški ljubi žensko? Ali je ženska sploh lahko prepričana kdajkoli v to, da jo bo njen moški lahko kdajkoli ljubil? Ali sploh vidimo, kdaj nas moški ljubi?
Ženska po navadi vedno vidi troje (vsaj na začetku se tako pokaže). Kasneje vidimo vse manj, če se moški ne trudi več. Torej vidi, koliko se moški trudi in ji posveča pozornost. In pri tej pozornosti ne mislim zgolj na običajne klice preko dneva ali že preveč zdolgočasene sms sporočila, kot so kako si in kaj delaš. To lahko postane čez čas že nadležno, ne samo dolgočasno! Ženska na začetku pri moškem vidi tudi, kako hitro si jo želi spraviti v posteljo. Oziroma kako hitro si ga sama želi spraviti pod njeno nežno okrilje. In pri tem ne mislimo na prvi zmenek. In pri tem vsekakor ne mislimo, da bo prvi seks grob. Če si fanta zares želimo obdržati kot fanta in ne kot prijatelja, si želimo romantike. Ženska po navadi prvo opazi tudi ali jo lahko potencialni fant nasmeji in ali se imata med druženjem pristno lepo.
Zdi se kot roman do naslednjega jutra. Zdi se cela večnost, da pridemo do tistega, kar si v življenju želimo. Vendar brez prilagajanja tega ni.
Ko moški ljubi žensko, se mu bodo zdela sms sporočila odveč in nepotrebni klici, da vzajemno preverita kaj sta počela čez dan, se bodo zdeli podobni zdolgočasenemu poročnemu zakonu. To je še prehitro. Kje je romantika? Zdi se mi, da smo ženske v nenehnem prilagajanju moškemu pozabile na romantiko. V bojazni, da bi pred njim izrekle to čisto nenavadno in strahospoštljivo besedo, smo izgubile smisel do ljubezni. In plešemo tako kot moški igrajo. Ni pomembno več koliko se je moški potrudil in na kakšen način nas osvaja. Smo ženske, da bi čim bolj ugajale moškim, dejansko postale moški?
Še vedno smo pod kožo ženstvene, nežne in hitro ranljive. Seveda si želimo, da ne postane takoj vse navada in ustaljena smernica. Želimo si razvajanja, želimo si presenečenj, želimo si skrivnostnih potepov. Želimo si seksati več, kot si lahko moški mislite. Vendar ne bomo seksale vedno na način in takrat, ko si moški to zaželi. Želimo se imeti lepo. Želimo si, da bi nas večkrat s sabo povabili kam, četudi samo v mesto po kruh ali po prijatelja na zabavo. Zakaj je moškim tako težko dati vedeti, kako lepo se ima z mano ali kako vesel je, da me je spoznal?
Nizkoprestavno delovanje
Pusti, naj traja. Ali moški želijo le podaljševati čarobne trenutke preživete z žensko ali pa smo me tiste, ki delujemo v visoki prestavi in silimo? Moški pač pustijo da traja in si vzamejo veliko časa, da raje dobro spoznajo žensko. Nam ženskam pa je samoumevno, da se ne more vse zgoditi po naravni poti, razen poroda (pa še to se prej zgodi pri samicah). Kaj pa je za moške delovanje v nizki prestavi? Ni več zmenkov, ni več pogovorov, ni več smehljajev in dotikov. So prazne obljube in seks. Tako delujejo moški?
Zakaj ne obstajajo več zmenki? Ali pa je to razmišljanje obupanke, ki že predolgo časa ni šla na zmenek in ki že celo večnost ni doživela kanček romantike. Danes smo ženske takšne, da delamo prve korake. Pa naj to pomeni, da se silimo in delujemo nenaravno. Ženska se ne boji poraza. Zato vpraša, daje pobude in ideje. Prva naredi korak. Živimo v modernem svetu, kjer ne obstaja več romantike. Če pa jo najdemo pa si mislimo, da smo naletele na kretena. Ker smo ves čas obdane s kreteni, smo že zatavale v realnosti in se sprijaznile da kreteni niso več kreteni, ampak da so to še edina živeča bitja moškega spola. Spet mora postati samoumevno, da moški da pobudo, idejo, ustvarja in poskrbi, da obstaja romantika.
Ali smo ženske res ekspresni ljudje, ki ne vidimo več romantike tam kjer je, zaradi tega, ker traja počasi in dolgo?
Ko moški ljubi žensko, ženska ve. Ženska začuti. Prepustiti se moramo toku dogajanja in pustiti, da traja. Ker če traja potem živi. In potem se zgodi. Obstajajo pa tisti "biserčki", ki pustijo trajanje predolgo na čakalnem seznamu in potem veš, da te ne ljubi. Potem moramo ženske narediti korak. Ne prej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar