Sledi mi

petek, 5. december 2014

Sindikati? Ne, v delavcih je moč.

Sindikati ustvarjajo probleme. Namesto, da bi jih reševali. Sindikati so tista organizacija, ki bi morali vzpodbujati delavce, da se borijo za svoje pravice. Sindikati ne bi smeli toliko popuščati. Res je, da se z dogovorom vse da doseči (če si obe strani komunikacijskega procesa to tudi želita). In res je, da smo se v Sloveniji zadosti pogovarjali!

Ker to smo delali zadnjih 10 let. Samo pogovori in dogovori, ki pa so ostale le besede na papirju. V dejanjih in "akciji" pa so besede izginile. Kaj pomaga dogovor med dvema osebama, organizacijama ali znotraj vlade, če se na koncu noben ne drži ustaljenega dogovora??! Prvotni namen dogovora je, da se najprej dogovora držijo tiste osebe, ki so dogovor sklenile, šele potem se slednji dogovor prenaša na eksterne dejavnike. Slovenski mogotci, ki ustvarjajo vladne dogovore, pa pričakujejo, da se bodo dogovora držali vsi, razen "oni". "Oni" pod narekovajem zato, ker se včasih zdi, da niti ne obstajajo. 

Vrstijo se napake za napako. Kadar pa se najde rešitev, ki ustreza tako celotnemu gospodarskemu sistemu, kot večini slovenskim državljanom, pa vladi to enostavno ne paše. Ker se "oni" imajo za nekaj več, kot da bi zanje morali pisati "drugačne" zakone. Pa kaj se greste, za milo božjo voljo??!!

Da ne bom začela govoriti o tem, kako vsi poudarjajo, da smo pod roko pravice enaki, da smo ekipa, da bomo zmogli. Ha ha ha! Ne morete nas enačiti z vami, ker so slednje razlike obstajale že v začetkih demokracije v grških mestnih državah. Enostavno pa ste tam zato, da odločate o naši prihodnosti. O naših življenjih. Vendar za vas je to enako, kot če bi odločali o tem, kaj bi danes poleg kosila pili, rdeče ali belo vino. 

Sindikati. Kje ste in kje je vaša moč? Zdi se, da ste tam čisto brez veze. Plačujejo vas VAŠI delavci, ki služijo prenizke plače in del svoje plače namenijo VAM, da lahko potem VI branite osnovne pravice delavcev - tistih, ki vas plačujejo. Ne morete samo sedeti, hoditi v lepih suknjičih in se dogovarjati. Dogovor odpade. Sploh v takšni situaciji, kjer smo sedaj mi - kjer je sedaj REPUBLIKA SLOVENIJA.

Mogoče bi morali vsi še enkrat prebrati majniško deklaracijo ali si pogledati kakšen vrhunski dokumentarec o njej. Mogoče bo to vzbudilo pogum v vas. To je razlika med nami (delavskim razredom) in vami (sindikati, vlada, direktorji) - mi imamo še vedno upanje, da se bo v vas prižgala kakšna iskrica poguma in narodne zavesti. Drugod po evropskih državah se vlade bojijo sindikatov, ker imajo slednji tolikšno moč in pogum, da lahko ustvarijo kaos, zmedo, revolucijo po celi državi in postavijo po konci delavce. Se z njimi borijo za njihove plače. Naši sindikati so smešni. To kar mediji poročajo, kar so se sindikati dogovorili za ZAPRTIMI vrati v vladnih prostorih, to je mogoče le polovica zgodbe. Vprašajmo se, kaj sploh so se zares dogovorili?! 

Predstavljajte si, da bi vsaka medicinska sestra stavkala? Kaj bi storili zdravniki? Kdo bi sprejemal paciente? Predstavljajte si, da bi stavkali še ostali. Kaos. Mogoče bi potem vlada začela dejansko reševati probleme. 

Vse vendarle ni tako enostavno (to se zavedam). Vlada se trudi. Vendar to ni dovolj. Saj ostanejo le besede v medijih, besede v zakonih, besede v dogovorih. Akcije ni. Zadolženi smo. Totalno smo v riti. Varčevanje itak nima smisla. Smisel ima uravnoteženje javnega sektorja in prerazporeditev dela. Kadrovanje. Velika beseda, ki pa je najbolj popularna samo znotraj vlade, bank in večjih državnih podjetij (tistih, ki so ostali). Kadrovanje je širši pojem in celotno državo slovensko bi morali prekvalificirati, prekadrovati in uvetriti javni sektor. 

Po domače: gospodarstvo plačuje javni sektor. Pri nas je gospodarstvo lupina pomaranče. Javni sektor je meso pomaranče, sok in še peške. Tako majhno je gospodarstvo in tako preveliki je javni sektor. Zdaj si pa predstavljajte koliko morajo delavci, direktorji zasebnih podjetij, cleotno gospodarstvo ustvariti prihodka, da plačajo vse dajatve državi (ups pardon, javnemu sektorju) in da plačajo vse delavce?! Saj seveda, da tako gospodarstvo ne more živeti. Seveda da umira, po koščkih. Če bi pa bila obratna situacija pa bi gospodarstvo dejansko lahko zaživelo. 

In prosim vas, ZDA so slab primer.

Ni komentarjev:

Objavite komentar